MOŽNOSTI NADOMEŠČANJA DEFEKTA ZOBNE KRONE 1106

17 Jan, 2017 v Splošno Zobozdravstvo tagged inlaj / plomba / zob objavil B dent Krasnja

Del zoba lahko manjka zaradi različnih dejavnikov, najpogosteje pa gre za zobno gnilobo oziroma karies, izpadlo plombo ali odlom.

Ne glede na vzrok, je pomembno nastalo vrzel čimprej zapolniti, saj sicer na tem mestu zastaja hrana, okvara se povečuje, privede lahko celo do odmrtja zobnega živca ali izgube celotnega zoba.

Če je manjek zobne substance velik, je potrebno izdelati prevleko in po potrebi zob oskrbeti z zatičem. Če pa je defekt manjši oziroma srednje velik, pridejo v poštev naslednje možnosti:

ZAČASNA ZAPOLNITEV VRZELI

Včasih zaradi pomankanja časa, vprašljive prognoze zoba, med zdravljenjem zoba, med čakanjem, da zobni tehnik izdela inlej ali onlej, zobni defekt začasno zapremo. Začasna zapora je predvidoma lahko v zobu do nekaj tednov. Služi predvsem za to, da se v defekt ne nabira hrana, da zob ni občutljiv ter da ne prihaja do nadaljne okvare. Dolgoročno ne nudi zadostne zapore pred bakterijami.

Slika 1: Prikaz začasne zapore zoba

2. NADOMEŠČANJE Z AMALGAMSKO ZALIVKO

Amalgam je mešanica različnih kovin (živo srebro, srebro, kositer, baker …). V preteklosti se je večina zobnih plomb izdelala iz amalgama, saj je enostaven za uporabo, trpežen in baktericiden material. Danes se uporaba amalgama opušča, saj ga nadomeščajo sodobni materiali na osnovi umetnih smol in steklenih polnil (kompozit). Amalgamske zalivke zahtevajo, da se po nepotrebnem odstrani velik del zoba, saj so v zob vezane izključno mehansko. Problematična je termična ekspanzija kovine, zaradi česar se zob lahko zlomi. Sporna pa je tudi uporaba glavne sestavine amalgama – živega srebra, tako iz vidika posameznika, kot tudi okoljske problematike.

Slika 2: Primer amalgamskih zalivk

3. NADOMEŠČANJE Z ZALIVKO IZ GLASIONOMERNEGA CEMENTA

Glasionomerni cement je bel material, ki se uporablja za dolgotrajno začasno zaporo zobnega defekta. Je material izbora za mlečne zobe pri otrocih, saj sprosča fluoride, ki sklenino okrepijo. Na stalnih zobeh ga uporabljamo občasno, kadar je izredno otežena osušitev delovnega polja, kjer izdelujemo plombo. Včasih ga uporabimo kot dlje časa trajajočo zaporo na endodontsko zdravljenih zobeh, zobeh z nepredvidljivo prognozo, na zobeh ki čakajo protetično oskrbo ali za izgraditev zobnega jedra. Zalivka iz glasionomernega cementa se hitro obrabi, nudi slabšo zaporo, kot kompozitna zalivka in estetsko ni enakovredna kompozitu.

Slika 3: Primer zalivk iz glasionomernega cementa

4. NADOMEŠČANJE S KOMPOZITNO ZALIVKO

Kompozit je material iz umetnih smol in steklastih delcev. Je široko uporabljen za izdelavo belih plomb. Ker se na zob veže s pomočjo adhezivnega sistema, potrebujemo za izdelavo kompozitne plombe minimalno invazivno preparacijo, kar pomeni večjo ohranitev lastnega zoba, kot pri amalgamski zalivki. Lahko ga poljubno oblikujemo in s tem posnemamo naravno obliko zoba. Strjuje ga svetloba z valovno dolžino 450-470 nm, kar pomeni svetlobo modre barve. Pri izdelavi je zelo pomembna dobra osušitev delovnega polja, saj je ta material med izdelavo zelo občutljiv na vlago. Pomembna pa je tudi tehnika izdelave in plastenje plombe, saj le ob pravilni tehniki lahko zagotovimo optimalno kvaliteto.

Slika 4: Primer zalivk iz kompozitnega materiala

5. NADOMEŠANJE Z DELNO PREVLEKO, INLEJ IN ONLEJ

Manjkajoči del zoba lahko izdela tudi zobni tehnik. Kasična izdelava inleja pomeni podoben postopek kot pri izdelavi prevleke. Prednost je, da se ohrani večji del naravnega zoba, kot če se zob obrusiti za prevleko. Obenem pa v laboratoriju tehnik izdela manjkajoči del zoba v idealnih pogojih. Tako lahko izjemno natančno posnema naravno barvo in obliko zoba. Zobozdravnik zob obrusi, očisti in zobni defekt odtisne. Zobni tehnik v laboratoriju izdela inlej ali onlej. Zobozdravnik ga ob naslednjem obisku pacientu cementira v usta. Material izdelka je poljuben, torej kovinski, keramični ali kompozitni.