Človeška usta so polna najrazličnejših bakterij in nekatere od njih so sposobne tega, da se pripnejo na zobno površino. Z rednim ščetkanjem jih odstranjujemo. Vendar pa se pogosto zgodi da smo utrujeni, se nam mudi, zato hitro poščetkamo, nekaj bakterij pa ostane pripetih na zob. To imenujemo biofilm. Če nekaj dni ali tednov te plasti bakterij dosledno ne odstranjujemo, se počasi bakterije začnejo ščititi pred zunanjimi vplivi (npr. za njih »nevarno« zobno ščetko). To naredijo tako, da iz sline črpajo minerale in se z njimi ogradijo. To mineralizirano zobno oblogo imenujemo zobni kamen.
In? Zobni kamen se običajno nahaja na zobnem vratu, torej na meji med zobom in dlesnijo. Problem nastane, ker bakterije iz zobnega kamna neprestano dražijo dlesen. Poleg tega pa jo mehansko odrivajo stran, saj se zobni kamen debeli in širi, običajno v smeri zobne korenine. Dlesen postane rdeča in krvavi. To imenujemo vnetje dlesni oziroma gingivitis. Posebej ogroženi so kadilci, saj zaradi slabše prekrvavitve njihove dlesni krvavijo manj ali pa sploh ne, kljub temu, da je vnetje že prisotno! V tej fazi za zdravljenje zadošča odstranjevanje zobnih oblog, npr. s profesionalnim ščetkanjem, ultrazvočno konico ali s peskanjem.
Kaj pa če ne ukrepamo? Na obstoječ zobni kamen se pripenjajo vedno nove bakterije, obloge se večajo, dlesen se umika. Razgali se zobna korenina, ki lahko hudo skeli ob stiku z zunanjimi dražljaji. Vnetje in bakterije prej ali slej dosežejo kost, ki vpenja zob in ga drži na svojem mestu. To imenujemo parodontalna bolezen. Če oblog še vedno ne odstranimo, se začne kost raztapljati, umikati. Ko traja ta proces dovolj dolgo kosti zmanjka, zob se začne majati in izpade.
Poleg tega je vnetje dlesni ravno tako nevarno, kot katerokoli drugo vnetje, saj bakterije iz ust vstopijo v kri in potujejo po celem telesu. Dokazana je povezava med parodontalno boleznijo in povečanim tveganjem za razvoj srčno-žilnih bolezni (srčni infarkt, kap), poslabšanjem sladkorne bolezni, prezgodnjim rojstvom otroka pri nosečnicah … Da niti ne omenjamo ravno tako motečih stvari kot so neprijeten zadah ter izgled in funkcija samih zob.
V tej fazi je nujna redna profesionalna higiena, ki jo izvaja zobozdravnik ali ustni higienik, seveda pa mora sodelovati tudi pacient z natančno ustno higieno doma. Zdravljenje pa lahko vključuje luščenje in glajenje zobnih korenin, ekstrakcije nerešljivih zob, reženjske operacije pri specialistu parodontologu, protetično nadomešanje izgubljenih zob …
Pogosto slišimo: »Joj, če bi prej vedel(a), bi redno skrbel(a) za obloge in hodil(a) odstranjevat zobni kamen!«. Prej kot ukrepamo, manj imamo nevšečnosti in nenazadnje stroškov. Prav tako pa vsi radi vidimo lep nasmeh!
dr.dent.med. Katarina Kovač